Pravljična dežela Juju je dvakrat letno odprla svoja vrata. S skupnimi močmi smo jo v zimskem in spomladanskem času do leta 2013 ustvarjala dekleta iz novomeškega društva Julija. Tridnevni zabavni odrski program, delavnice in zanimive stojnice so ponujale kvaliteten otroški program. Dežela Juju ima tudi svojo himno (klikni in prisluhni), ki ji otroci še vedno radi prisluhnejo in ob njej zaplešejo.
(Jani Lipičnik, Maja Kokol, Jani Lipičnik)
Vse začne se s prvim na, na, na,
ko zaslišiš glasbo iz radia.
Že s stopalom tolčeš si ob tla,
vse telo ti zaigra.
Ples starosti prave ne pozna.
Ti plešeš, ati, mami, babica.
V copatih, čevljih ali bos,
migaj, pa vsemu boš kos.
Zapleši z nami, na na na,
telo predrami, na na na,
ritem ohrani, na na na na,
zapleši z nami in ves svet bo tvoj.
Ritem pravi se rola v glavi,
pleši z nami, naj te nič ne ustavi.
Migaj, kot da mama te ne vidi,
al pa skupaj z njo plesat pridi.
Zdaj vidiš, da res ni težko,
le ujemi ritem, pa bo šlo.
Nasmeh na ustih ti igra,
ko zapoješ na na na.
Zapleši z nami, na na na, ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Za devetimi gorami, devetimi vodami,
gozdna pot te vodi tja.
Tam v soju sonca obsijana, z ljubko mavrico obdana,
je čarobna hišica.
Vile z vetrom se lovijo, živali govorijo,
tam vse polno je čudes.
Glej, škratki v škorenjcih capljajo, zmaji v lužah čofotajo,
vam prisežem, vse je res!
Zapri oči, preštej do 3 – 1, 2, 3.
Dvigni roke, gremo vsi – 1, 2, 3!
Kot škratki copotajmo mi - copa copa cop, copa copa cop.
Čiračarajmo vsi – čira čara, hokus pokus, čiruli.
Zasmejimo se na glas – hohohoho, hihihihi, ha ha ha ha ha,
tukaj sem najraje jaz doma, to je moja pravljica.
Kot žabji princi skačimo v zrak – rega rega kwak, rega rega kwak.
Postojmo kot voščen vojak – pssssst ...
Veselo si zapojmo iz srca, la la la la, la la la la, la la la la la,
boste tukaj tudi vi doma?
JAAAAAA!!!
To je naša pravljica.
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Ko za hrib se sonce skrije,
luna zvezdice prižge.
Z okna hiše gor na lestev
Duško se povzpne.
Pleza, pleza proti vrhu,
da dotakne se neba.
Luno prosi, če mu v košek
zvezdice poda.
Gor, visoko glej, še višje
proti nebu pleza Duško.
Pazi, da ne padeš z lestve.
Auč, dobil boš buško!
Gor, visoko glej ...
Zibi zabi zibi zap, zibi zabi zibi zap, zibi zabi zibi zap.
Luna modro prikimava,
Duško si postreže sam.
Zvezdice v koš nabira,
tukaj in še tam.
A preveč jih je naenkrat
iz neba fantič pobral.
Razjezil je teto luno,
puf, na tleh pristal!
Dol, še nižje glej, še nižje,
joka in stoka ubogi Duško.
Zvezdic sto okoli glave
pleše mu nad buško.
Dol, še nižje ...
Zabi zibi zabi zip, zabi zibi zabi zip, zabi zibi zabi zip.
Gor, visoko ...
Dol, še nižje ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Prve dežne kapljice z neba so se spustile,
so zemljico in rožice prijetno osvežile.
Pik, pak, pik, pak, pik, pak, pik.
Pik, pak ...
Prve dežne kapljice so pot nadaljevale,
so murnom, krtom, mravljicam iz čašic piti dale.
Glu, glu, glu, glu, glu, glu, glu.
Glu, glu ...
Prve dežne kapljice so v mesto priplesale,
otrokom ponagajale, po noskih mu skakljale.
Cip, cap, cip, cap, cip, cap, cip.
Cip, cap ...
Z dežniki so otroci nagajivkam pot zaprli,
jim figice pokazali ter jo domov ucvrli.
Šik, šlak, šlik, šlak, šlik, šlak, šlik.
Šik, šlak ...
Prve dežne kapljice z neba so se spustile,
so zemljico in rožice prijetno osvežile.
Pik, pak, pik, pak, pik, pak, pik.
Pik, pak ...
(G. Sulejmanovič, M. Kokol, B. Grabnar)
Na planetu, na planetu Tuja Taja,
v sak otrok, vsak otrok lahko nagaja.
Vsak se pači, kremži in zijala kaže,
tam lahko celo se laže.
V šolo pravo, v šolo prav nihče ne hodi,
umazanija, umazanija je v modi.
Kar brez kazni in pravil, zvezkov, svinčnikov, učil,
ustvarjajo svoj TUJA STIL.
Tuja taja, tuja taja, tuja taja tuja til.
Tuja taja, tuja taja, tuja taja tuja stil!
Glejte Črta – kaj počne? Ojoj, s prstom si po nosu vrta.
In ta Ula – kaj počne? O ne! Ona sredi ceste lula!
In Anže – kaj počne? Ojoj, kar po riti praska se!
Pa tamala – kaj počne? Ah, ves čas kaže nam zijala!
Vsak otrok na svetu ve,
da Tujatajci ne žive.
A vseeno se zgodi,
da smo kdaj nagajivci vsi!
Tuja taja, tuja taja, tuja taja tuja til.
Tuja taja, tuja taja, tuja taja tuja stil!
Glejte Črta – kaj počne? ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Drobna, prijazna in mala gospa,
plesno oblekico rdečo ima.
Na njej črnih pikic kar nekaj tiči.
Dajmo, preštejmo jih skupaj še mi.
ENA kot mama ena je prava,
DVE sta nogi pisanega pava.
TRI številka pravljic je čarobnih,
ŠTIRI glave zmajev so hudobnih.
PET naših prstov je na roki,
ŠEST pa jajc za torto je v moki.
SEDEM palčkov tam je za gorami,
več pa pikic ni.
Drobna, prijazna in mala gospa,
plesno oblekico rdečo ima.
Na njej pikic sedem našteli smo mi,
kaj pa, če kakšna še zadaj tiči?
ENA, kot mama ...
1, 2, 3, 4, 5, 6, 7!
1, 2, 3, 4, 5, 6, 7!
ENA kot mama ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Na kmetiji kavboj Jaka – ija ija ijaja –, ko se dela dan,
v hlevu molze kravo Lisko – ija ija ijaja –, ves je nasmejan.
Polna štala, gozd in njive – ija ija ijaja –, pa še kmečki zrak,
kavboj Jaka zagotavlja – ija ija ijaja –, tu je srečen vsak.
Ijaja, jupija,
moje noge brez ostroge tolčejo ob tla.
Ijaja, jupija,
moje noge brez ostroge tolčejo ob tla.
Na kmetiji kavboj Jaka – ija ija ijaja –, ko se dela dan,
svojo njivo okopava – ija ija ijaja –, ves je nasmejan.
Sladko sadje, zelenjava – ija ija ijaja –, mleko, jajca, sir,
za dobrote iz kmetije – ija ija ijaja –, tukaj ni ovir.
Ijaja, jupija ...
(M. Pezdirc, M. Kokol, M. Pezdirc)
Čudne oblike ob cesti stojijo,
za varnost v prometu vseh nas poskrbijo.
Besede pomena v skrivnost so zavite,
kaj neki je to, pa vi uganite!
ZNAKI!!!!!!
Osemkotni rdeči lik,
vse ustavlja, brez razlik,
če prevoziš ga, si nor,
vodi te kot semafor.
Znaki, znaki, okrogli in trikotni.
Znaki, znaki, kvadratni, osemkotni.
V modrem krogu je kolo,
z belo barvo risano,
da na pravi stezi si,
prav ta znak ti govori.
Znaki, znaki ...
Tretji je kvadratni znak,
v barvi drugemu enak.
Slika pešca v njem pove,
pot po zebri varna je.
Znaki, znaki ...
Če si z avtom ali peš,
dobro spremljaj jih, saj veš,
da na cesti heca ni,
prometna varnost nas uči.
Znaki, znaki ...
(M. Pezdirc, M. Kokol, M. Pezdirc)
Krogi, črte, razne pike
delajo najlepše slike.
Z njimi hitro en, dve, tri,
brž nariši sto stvari.
Velik krog – to naj bo glava,
nekaj črtic za lase.
Še tri pike, ne velike,
za oči in nos, se ve.
0, o, krogi, mali in veliki,
debeluhi se važijo na sliki.
O, o, krogi, kaj če se zjezijo?
Puf z radirko z lista izpuhtijo.
Zdaj pa črte so na vrsti,
štiri skupaj so kvadrat.
Manjše tri za okna, vrata,
iz dveh pa streha za pečat.
I, i, črte, tanke in debele,
kot žebljički ali gromke strele.
I, i, črte, kaj če se zjezijo?
Puf z radirko z lista izpuhtijo.
In še pike brez razlike,
rišejo deževne slike.
Z njo tako kot v pravljici
Muri zadnjo naredi.
E, e, pike, pike vse enake,
kakor kaplje se združijo v oblake.
E, e, pike, kaj če se zjezijo?
Puf z radirko z lista izpuhtijo.
(M. Pezdirc, M. Kokol, M. Pezdirc)
Dežne kaplje iz oblakov
padajo na mehka tla.
Sonce z žarki jim nagaja,
na skrivaj jih požgečka.
Grdi, črni stric oblaček
pa igrati se ne zna.
Z bliskom, strelo razjezi se,
če se sonce mu smehlja.
Ko so kaplje res igrive
in še sonce jih žgečka.
Barve združijo se v eno,
pod imenom mavrica.
Ma ma ma ma mavrica,
mavrica ta pisana.
Z dežjem, soncem združena
na vrhu tega je sveta (2x).
Vsaki kapljici narava
podari skrivnosten čar.
V igri s soncem jih ovije
v pisan pravljični sijaj.
Ko so kaplje res igrive
in še sonce jih žgečka
barve združijo se v eno,
pod imenom mavrica.
Ma ma ma ma mavrica ... (3x)
(M. Saje, M. Kokol, J. Lipičnik)
Modra je lastovka, modri metuljčki,
z njimi v pomladi kramljamo Jujujčki.
V poletju se z vetrom valovi igrajo,
v modri deželi Juju.
Modro je grozdje, jesenska sladica,
v gozdu se z njim sladka botra lisica.
Belim snežinkam zima modruje,
v modri deželi Juju.
Jujuju, jujuju, Jujujčki smo mi,
ko rajamo in pojemo, se v glavi nam vrti.
Jujuju, jujuju, Jujujčki smo vsi,
naj modra pravljična dežela v barvah zažari.
V zimi, jeseni, poletju, pomladi,
modri Jujujčki imamo se radi.
Veselje in smeh, to je naše vodilo,
v modri deželi Juju – juhu!
Jujuju, jujuju, Jujujčki smo mi ...
Desna, leva in poskok, zdaj zavrti se okrog,
migaj z ritko in se smej, še pozdrav JUJU JUHEJ!
Jujuju jujuju Jujujčki smo mi ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
U, telovadba?
Da razmigaš si telo, ves dan res ti lepši bo.
Roke, noge, boki, glava, prava jutranja zabava.
Dvigni glavo gor, pa jo spusti dol.
Gor, dol, gor pa dol.
Nagni desno, levo, ena, dva,
pa zavrti ulala.
Telo, telo, telo, telovadba ...
Dvigni rame gor, pa jih spusti dol,
gor, dol, gor pa dol.
Še naprej nazaj, gremo ena, dva,
pa zavrti ulala.
Telo, telo, telo, telovadba ...
NA NA, NA NA NA NA NA ...
Dvigni roke gor, pa jih spusti dol,
gor, dol, gor pa dol.
Mahaj z desno, levo, ena, dva,
pa zavrti ulala.
Telo, telo, telo, telovadba ...
Migaj z boki sem, pa še malo tja,
desno, levo, tam ti du bi da.
Še naprej nazaj, gremo ena dva,
pa zavrti ulala.
Telo, telo, telo, telovadba ...
NA NA, NA NA NA NA NA ...
Dvigni nogo gor, pa jo spusti dol,
dvigni, spusti, gor pa dol.
Copotaj močno, močno kar se da,
se zavrti ulala.
Telo, telo, telo, telovadba ...
Počepni dol, ustani gor,
dol, gor, dol pa gor.
Skoči desno, levo, ena, dva,
Teci v krogu ulala.
Telo, telo, telo, telovadba ...
En globok vdih, en globok izdih ... in se umirimo ...
(Soul Control, Maja Kokol, Jani Lipičnik)
Vsi na svetu imamo radi čokolado!
Mmmm, je sladka!
Ooo, naravnost čudovita!
Tako slastno diši,
se v ustih stopi,
smo umazani vsi!
En, dve, en, dve, tri!
Oči, mami, teta Breda,
dedek, babica, soseda,
radi imamo čokolado!
Moja mala sestra Zala
z njo bi se ves dan sladkala!
Radi imamo čokolado!
Čoko, čoko, njam, njam,
čoko, čoko, ham, ham,
vsi imamo radi čokolado (2x).
Čokolada, čoko, čoko,
čokolada, čoko, čoko ...
Črna, bela ali rjava,
to poslastica je prava.
Radi imamo čokolado!
Lešnik, mandlji in rozine,
vsem se že cedijo sline.
Radi imamo čokolado!
Čoko, čoko ... (2x)
Čokolada čoko čoko,
čokolada čoko, čoko ...
Stresimo zdaj roke,
pa stresimo še noge.
Pomigajmo z ritko, počepnimo, poskočimo, se zavrtimo,
pripravimo iiiiiiiin gremo!!
Čoko, čoko ... (2x)
Čokolada, čoko, čoko,
čokolada, čoko, čoko ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
V našem gozdu je živela sraka, po imenu Špela.
Res si najbolj je želela kepico zlata.
Vse dni v gozdu je iskala, brskala, v košek dala
vse, kar je bilo rumeno, rumeno kot zlato.
Lajla lajla, lajla lajla ...
Celo leto je iskala, tisoč koščkov v košek dala.
Vse smeti tako pobrala, Špela Špelica.
Pa se medved je odločil, svetu gozdnemu sporočil,
da bo našo srako Špelo z zlatom nagradil.
Lajla lajla, lajla lajla ...
Zlat obesek je dobila, okrog vratu ga je nosila,
da se v soncu je svetila njena kepica.
Še danes nam hvaležna Špela v gozdu vse smeti pobira,
zraven glasno si prepeva, naša Špelica.
Lajla lajlalajla lalalalalala la ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Oblečem krilo, izberem majčko pravo,
pinki čevlje, klobuček dam na glavo.
Zadovoljna s svojo sem opravo,
rada z vami šla bi na zabavo.
V ogledalu si nasmeh narišem,
v knjigo sreče danes se podpišem.
Potrebujem le še družbo pravo,
zdaj pripravljena sem na zabavo!
Brez vseh skrbi se podajmo,
prek modrega neba do rimskih zvezdnatih steza.
Z luno o sreči kramljajmo,
norost naj nas vodi tja!
Dvigni roke, preklopi energijo,
trk s petami ustvarja čarovnijo.
Ritmu glasbe se misli prepustijo,
zdaj lahko začutiš domišljijo!
Brez vseh skrbi se podajmo ...
(G. Sulejmanovič, M. Kokol, G. Sulejmanovič)
Sonce prebudilo je današnji dan,
z žarki obsijalo smeh iz naših sanj.
Naj veselja poln bo ta naš planet,
naj zapleše ves otroški svet! Ajajajaj -a.
S Piko plesom tudi ti boš razigran,
poln energije, ves dan nasmejan.
Hiter kakor veter, super korenjak,
s Pikom pravi boš postal junak!
Piko, Piko, Piko Pipiko, Piko vitamini.
Super sladki, pisani, gladki, pravi in edini.
Piko, Piko, Piko Pipiko c, d, b in a!
Kdo najvišje skoči, kdo bolj cepeta,
kdo glasneje vriska – jujujupija!!
Če želiš postati Piko tudi ti,
vsak dan dobre volje, ves dan brez skrbi.
Skači, teci, pleši, poj in se igraj,
S Piko vitamini se sladkaj!
Piko, Piko, Piko ...
(I. Potočnik, M. Kokol, I. Potočnik)
Na zeleni sončni jasi
gibljejo se pravi asi.
Žužki majhni in veliki,
črni krti v zemlji skriti.
Vse, kar leze in kar rije, vse, kar v bubo se zavije.
Vse, kar leta in brenči, na travniku živi.
Poleg kač, čebel in miši,
pa v svoji cvetni hiši,
je doma kobilica,
poskočna, travniška gospa.
A, ja, ja, kobilica,
skoči sem in skoči tja.
Počepni dol, vstani gor,
zavrti se in padi dol! (2x)
(G. Sulejmanovič, M. Kokol, G. Sulejmanovič)
Hoj, lokomotiva modra proti gori je zavila,
s petimi se je vagoni hitro utrudila.
Čiha piha, čiha piha,
toži, tarna in sopiha.
»Pet vagonov, huda krama,
v hrib grem raje sama.«
Peti se vagon iztiri pa ostanejo le štiri.
Hoj, lokomotiva modra proti gori je zavila,
s štirimi se je vagoni hitro utrudila.
Čiha piha ...
Štiri vagoni ...
In četrti stran odvije, pa ostanejo le trije.
Hoj, lokomotiva modra proti gori je zavila,
s tremi se je le vagoni hitro utrudila.
Čiha piha ...
Tri vagoni ...
Tretji se vagon uda, pa ostaneta še dva.
Hoj, lokomotiva modra proti gori je zavila,
z dvema se vagonoma je hitro utrudila.
Čiha piha ...
Dva vagona ...
Drugi kmalu je izgubljen, pa ostane le še en.
Hoj, lokomotiva modra proti gori je zavila,
z enim samim se vagonom hitro je utrudila.
Čiha piha ...
En vagon ...
Zadnji še vagon zbeži, pa za njo nikogar ni.
Hoj, lokomotiva modra je naprej krenila.
Pet vagonov kar na tirih za seboj pustila.
(ljudsko, ljudsko, M. Pezdirc)
Če si srečen, z nami skupaj ti zapoj,
če si srečen, z nami skupaj si zapoj,
če si srečen in če srečo rad bi še delil z nekom,
če si srečen, skupaj z nami zdaj zapoj!
Bela bela lilija,
v krogu pleše deklica.
Deklica se okrog vrti,
pa si enga izvoli.
Poskoči enkrat, poskoči dvakrat,
zapri oči, pa si enga izberi.
Rdeče češnje rada jem,
črne pa še rajši.
V šolo tudi rada grem,
vsako leto rajši.
Zato nam dajte prostor
za naše mlade dame,
da bo sijalo sončece, oj, sonce rumeno.
Ti si lepa, ti si lepa, ti si pa najlepša!
Ringa ringa raja,
muca pa nagaja,
kuža pa priteče,
pa vse na tla pomeče.
Kokot kikiriče,
čipke, čopke kliče.
Putka kokodajsa,
ker je znesla jajca.
Didl didl dajčka,
mi imamo zajčka.
Noge ima štiri,
pa niso nič pri miri.
En, dve, tri, en, dve, tri,
zajček si zdaj ti.
Marko skače, Marko skače,
po zeleni trati.
Aj, aj, ajajaj,
po zeleni trati.
Marko skače, Marko skače,
pa si strga hlače.
Aj, aj, ajajaj,
pa si strga hlače.
Če si srečen, skoči gor vse do neba – hopa!
Če si srečen ...
En mali slonček se je pozibaval,
na pajčevini tam pod drevesom.
Ko je ugotovil, da stvar je zanimiva,
je poklical še enega slončka.
Dva mala slončka sta se pozibavala ...
sta štrbunknila na tla!
Abraham ma sedem sinov,
sedem sinov Abraham.
Vsi so jedli, vsi so pili,
vsi so delali tako.
Vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako. (2x)
Po morju pluje ladja,
na ladji kapitan,
pozna vse morske znake,
se krega noč in dan.
Mornar se ga napije,
se ladja potopi,
ga ribice požrejo,
ostanejo kosti.
Priplava morska riba,
je gledala tako,
priplava morski kit,
pa uščipne ga za rit!
Mi se imamo radi, radi, radi, radi ...
Mi se imamo radi, ja, radi prav zares.
Če si srečen, glasno vzklikni svoj hura (hura!) ...
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Palec Tone, Tone Tralalone,
je pojedel, pojedel vse bonbone.
Skrij se Tone, skrij se, brž pohiti, da jih ne dobiš, dobiš po riti.
Aaa, palec Tone!
Tone, Tone Tralalone. (3 x)
AAA, kje so prsti?
In kazalec, kazalec Jaka Kaka,
ves dan vpil je, vpil je kakor sraka.
Skrij se Jaka, skrij se, brž pohiti, da jih ne dobiš, dobiš po riti.
Aaa, kazalec Jaka!
Jaka kaka kakor sraka (3 x),
AAA, kje so prsti?
A sredinec Koki Tralaloki,
valjal se je v beli, beli moki.
Skrij se Koki, skrij se, brž pohiti, da jih ne dobiš, dobiš po riti.
Aaa, sredinec Koki!
Koki, Koki Tralaloki (3 x),
AAA, kje so prsti?
Prstanec vese – veseli Fredo,
je razbil, razbil najlepšo skledo.
Skrij se Fredo, skrij se, brž pohiti, da jih ne dobiš, dobiš po riti.
Aaa, prstanec Fredo!
Fredo liže prazno skledo (3 x),
AAA, kje so prsti?
In mezinec mali, mali Jure,
dražil je in zmerjal, zmerjal kure.
Skrij se Jure, skrij se, brž pohiti, da jih ne dobiš, dobiš po riti.
Aaa, mezinec Jure!
Mali Jure zmerja kure (3 x),
AAA, kje so prsti?
Nagajivci so se utrudili,
v rahlo pest vsi so se sklenili.
V prvem žepu, žepu obtičali
in v trenutku so trdno zaspali.
AAA, so se utrudili!
In v trenutku vsi zaspali (4x).
(M. Pezdirc, M. Kokol, M. Pezdirc)
Velika, velika,
okrogla, okrogla,
je moja nova žoga.
Debela, debela,
besela, vesela,
je moja rdeča žoga.
Skače in skače,
pleše in pleše,
ta moja nova žoga.
Velika, velika,
okrogla, okrogla,
je moja nova žoga.
Tudi, če se skrije, ali kaj razbije,
moja je in rada jo imam.
S teboj se kotaliva, če jezen si zbeživa,
jaz in moja rdeča žogica (2x).
Lička ta lička,
rdeča, rdeča,
ima moja nova žoga.
Skače in skače,
visoko, visoko,
moja rdeča žoga.
Velika, velika,
okrogla, okrogla,
je moja nova žoga.
Lička ta lička,
rdeča, rdeča,
ima moja nova žoga.
Tudi, če se skrije, ….(3x)
(J. Lipičnik, M. Kokol, J. Lipičnik)
Moja ura Tikitak je prava neugnanka,
saj takrat, ko treba ni, zvoni kar brez postanka.
Ko še zunaj luna sije, si pripravi plesni frak.
Gumb kar sama si navije, z njo bi zavrtel se vsak.
Se kazalci okrog vrtijo TIK TAK TIK
in številke zažarijo TAK TIK TAK.
Še igrače oživijo TIK TAK TIK,
sliši se do jutra vik in krik.
Zjutraj vedno zamudim, ker ura je zaspala.
A na njo se ne jezim, saj vso je noč plesala.
Komaj čakam, da zvečer zaslišim znani KROK in KRAK,
le še čevlje si pripravim: "Pleši, ura Tikitak!"
Jaz sem muzikant, ki nosim beli gvant.
Mi smo muzikantje, ki nos’mo bele gvante.
Jaz znam igrati! Mi znamo igrati!
Na mojo harmoniko. Na naše harmonike:
Didle, didle, didle, didle, didle, didle, dum.
Na zabavi je lepo- ijaija o.
Prijatelje pozdravimo, ijaija o.
(se pozdravljamo s petko in živjo)
Na zabavi je lepo- ijaija o.
Na zabavi je lepo- ijaija o.
S počepi se razgibajmo ijaija-o.
(gremo 1, 2, 3, 4 pa še enkrat 2, 3, 4).
Na zabavi je lepo ijaija-o.
Jaz sem muzikant,..
Jaz znam igrati! Mi znamo igrati!
Na mojo violino. Na naše violine:
Cigu, migu, mačka strigu, cigu, migu, mjav.
Naša četica koraka,
strumno in veselo,
drug za drugim v ravni vrsti,
zdaj gremo na delo.
Ob bistrem potočku je mlin, CIN CIN.
a jaz sem pa mlinarev sin, CIN CIN.
Ko mlinček ropoče in voda šumlja,
srce mi veselo igra, igra.
Jaz sem muzikant, …
Jaz znam igrati! Mi znamo igrati!
Na mojo kitaro. Na naše kitare:
Brenka, brenka, brenka, brenka, brenka, brenka, brenk.
Pokažite nožice, pokažite roke,
poglejte kak' pridne peričice smo me.
Pa peremo, pa peremo po celi ljubi dan.
Pa peremo, pa peremo po celi ljubi dan.
Pa obešamo …
Pa likamo …
Pa rajamo …
Jaz sem muzikant, …
Jaz znam igrati! Mi znamo igrati!
Na moj boben. Na naše bobne:
Tumtarata, tumtarata, tumtarata, tum. 2x HURA!
Na zabavi je lepo- ijaija o.
Za konec si pomahajmo.
(se pozdravljamo s petko in adijo)
Na zabavi je lepo- ijaija o.
Na zabavi je lepo- ijaija o.
Glasno si zavriskajmo ijaija-o (juhuuuuu).
Na zabavi je lepo ija, ija-oooooo.